APDEJT.si

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.

V ZDA je začel veljati 'shutdown', ker se republikanci in demokrati v kongresu niso uspeli dogovoriti o prehodnem proračunu. Posledično je delovanje vladnih služb delno prenehalo, zaradi česar je več sto tisoč državnih uslužbencev postalo tehnično nezaposlenih.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Medtem ko je Macron pozval k okrepljenemu odzivu na ruske provokacije, vendar brez sestreljevanja letal, je Ursula von der Leyen izjavila, da je sestreljevanje letal, ki vstopajo v Natov zračni prostor, ena od možnosti. Svetovalec predsednika Litve, Deividas Matulionis, pa je izjavil, da mora NATO pokazati hrbtenico pri obrambi baltskih držav pred ruskimi provokacijami. Rusija je bila obtožena, da so njena letala večkrat vstopila v zračni prostor članic Nata, kot so Poljska, Romunija in Estonija.

Donald Trump je potrdil, da je pooblastil Cio za izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Poteza je sprožila ugibanja o morebitnem poskusu zamenjave režima, saj ZDA ne priznavajo Nicolasa Madura za legitimnega voditelja države zaradi spornih volitev.

Demokratski voditelj v senatu ZDA je opozoril na nasprotovanje Američanov Trumpovim načrtom. Novoizvoljeni muslimanski župan New Yorka, Zahran Mmdani, je Trumpu sporočil, da je prihodnost v njihovih rokah. Guverner New Yorka, Gavin Newsom, je s fotografijo proslavil Trumpov poraz. Trumpovi podporniki so vdrli v sistem zaslonov volilnega štaba Mmdanija in zapisali, da je Trump še vedno njihov predsednik. Mmdani je Trumpu sporočil, da se je New York ponovno rodil.

Donald Trump se novembra ne bo udeležil vrha G20 v Južni Afriki, namesto njega bo šel podpredsednik JD Vance. Napovedal je, da bo ZDA leta 2026 gostila vrh G20 v svojem golf klubu Doral v Miamiju na Floridi, kar je sprožilo razprave o morebitnem konfliktu interesov.

General Alexus Grynkewich, vrhovni poveljnik zavezniških sil NATO v Evropi, je opozoril, da imajo ZDA in Evropska unija na voljo največ 18 mesecev za pripravo na potencialni globalni konflikt z Rusijo in Kitajsko. Poudaril je, da bo za pripravljenost na ta konflikt potrebna vsaka količina orožja, opreme in streliva, ki jo je mogoče pridobiti. Grynkewichovo opozorilo je bilo opisano kot zaskrbljujoča ocena ali celo spodbujanje vojne, s poudarkom na usklajenem napadu Kitajske na Tajvan in Rusije na države zavezništva.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.